Od Dachaua do športne legende
Objavljeno na http://www.nsdlu.si/
Od Dachaua do športne legende. Življenje Jožeta Marčana.
Delo De Facto, april, 2013
Delo De Facto, april, 2013
Zadnja še živa priča povojnih dachauskih procesov Jože Marčan (90) pripoveduje o OF in partizanih, nemškem taborišču in domačem zaporu, sotrpinih, ustanovitvi EF UL, študiju, aretaciji, obsodbi in njeni razveljavitvi, o službah in športu.
Septembra 1941, ko se je začela šola, se je, sedemnajstleten odločil za upor proti okupatorju in se vključil v OF. Na ljubljanski Miklošičevi sta ga ustavila italijanska agenta, a nista našla Poročevalcev, skritih za pasom. Lahko bi ga ustrelili. »Kot so tistega reveža na Pražakovi ulici.«
»Ko sem bil v partizanih, so me Nemci s tanki obkolili in ujeli.« Domobranci so ga nameravali ustreliti, vzeli so mu škornje, bos je šel čez Ljubljano, nato so ga poslali v taborišče Dachau, »politični lager« pri Münchnu. Tam je ekserciral, zbolel, delal, čistil čevlje oficirju, bil bolničar, spet zbolel in doživel osvoboditev. Med njegovimi tovariši sta bila inženir Milan Stepišnik in Mirko Košir, kasneje žrtvi procesov.
Po vrnitvi iz taborišča se je odločal med delom v papirnici Vevče in študijem. Pravi, da je »bil med ustanovitelji ekonomske fakultete« (1946 je bila ustanovljena Gospodarska fakulteta UL, kasnejša EF, op. B.M.) »Zraven sta bila še Ivo Pelicon in Jenč Potočnik. Študiral sem na ekonomski fakulteti. Moj predavatelj je bil Mirko Košir. Bil je tak predavatelj, da na predavanjih ni manjkal noben študent. Še iz taborišča sva bila velika prijatelja. Večkrat sva šla skupaj domov. Potem so ga leta 1948 aretirali.« (M. Košir je bil predvojni član KP, izključen 1945, nato delal med drugim kot prevajalec in na UL kot predavatelj politične ekonomije in osnov družbenih ved na GF, PF, TF in AUU. Končal je leta 1951 na Golem otoku, v špalirju, tam mu je »nekdo stopil za vrat«. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mirko_Ko%C5%A1ir .
Čez kratek čas je Udba aretirala še Marčana. »Moj študij je bil prekinjen leta 1948 zaradi aretacije. Vržen sem bil v podmornico, samico, šest metrov pod zemljo. To je bilo na Poljanski cesti. Spal sem na goli deski, bilo je hladno, vlažno. /…/ Velika zmota sem si govoril.« Da ne bi znorel je naredil iz kruha šah in ga igral. Knjig ni smel imeti. Na glas je recitiral Prešerna, »Aškerca, Gregorčiča, vse naše pesnike.« Šest mesecev do prvega zaslišanja. Z zasliševalcem Ivanušem je včasih pri Sokolih igral odbojko. Prvi sodnik ga je oprostil, drugi obsodil na tri leta, 1951 je prišel iz zapora. Preživel je kalvarijo, hujšo kot v Dachavu. »Med vsem 34 žrtvami dachauskih procesov sem edini, ki še živi.« (http://sl.wikipedia.org/wiki/Dachauski_procesi_(Slovenija) ).
Samica je pustila posledice. »Izgubil sem možnost, da bi bil zbran. Študija nisem mogel končati. Manjkalo mi je koncentracije.«
Nato je delal v hotelu, zavarovalnici… In se pritožil. »Šel sem k dr. Heliju Modicu, mojemu profesorju za pravo na EF. Dal mi je pravne nasvete.« Notranji minister Kraigher ga ni sprejel, šel je na CK, k M. Ribičiču in dr. Kobetu. Na obnovi procesa je tožilec umaknil vse obtožbe. »To je bila moja življenjska zmaga.«
Nato je delal na Avtotehni, v zunanji trgovini (obvlada 6 tujih jezikov) … in še leta 1988 nekateri niso vedeli, da je bil nedolžen. Poročil se je, partizan, z ženo iz domobranske družine. Pokopal jo je brez duhovnika; s cerkvijo je prekinil v taborišču, tam duhovniki niso delili paketov z drugimi …
Deloval je v Hokejski zvezi, vodil košarkarice, naučil 600 ljudi smučanja, tekmoval s konji. Leta 1991 je od tujih športnih prijateljev dobil sanitetni material. »Saj tega ga nismo potrebovali. Je pa lep občutek /…/« Leta 2006 je dobil Bloudkovo plaketo.
S sotrpini iz dachauskih procesov je vzdrževal stike. Videval se je z (arhitektom) Vlastom Kopačem http://www.mladina.si/98002 »K Igorju Torkarju sem vedno prišel s kolesom. On mi je podarjal knjige«, tudi njegovo Umiranje na obroke. (I. Torkar, oz. Boris Fakin je bil profesor na ALU UL, glej http://sl.wikipedia.org/wiki/Igor_Torkar
Na polni knjižni omari je tudi debela knjiga Dachauski procesi (ur. M. Ivanič, 1990, glej besedilo na portalu http://www.sistory.si/ : http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:784 .
Glej fotografije v galeriji o svečanosti v Dachavu 2005 in o srečanjih SID 2008 in 2012.