11 milijonov Neznanih

Sem dijakinja 2. letnika gimnazije Maribor. V okviru projekta »Mladi za napredek Maribora« sem se lotila raziskovalne naloge z naslovom »Največji svetovni genocidi«, torej tudi holokavsta. Spoznala sem vzroke, potek in posledice posameznih genocidov. Sovrstniki so me večkrat vprašali čemu sem izbrala tako težko tematiko? To sem se včasih vprašala tudi sama. Pa ne zaradi težavnosti vsebine, ampak zaradi spoznanja, koliko ur, dni, mesecev in let trpljenja so dale skozi žrtve holokavsta.
 
Smrt 11 milijonov Neznanih, 1 Voditelj in 1 samo Prepričanje. To je holokavst. Zgodile so se največje grozote, ki jih je zakrivil en samo človek zgolj zaradi svoje prepričanosti o tem, da je edino arijska rasa čista rasa in da je treba vse ostale »nečiste« iztrebiti. Ta človek je bil Adolf Hitler, ki je 11 milijonom Neznanih vzel dom, družino, življenje in dušo. A sem uporabila pravo besedo ko sem ga poimenovala »človek«? Ne, je poosebljeno zlo, ki se je zapisalo v zgodovino. In kje je zapisanih 11 milijonov imen? Vsi ti so dali svoja življenja, z imenom in priimkom pa je znan samo Hitler. A se res nihče ne vpraša kdo so bili tisti, ki so bili trpinčeni, preganjani, umorjeni? Kakšno ime je na primer skrito za taboriščno številko 4528? V čem je razlog, da nas to iz generacije v generacijo vedno manj zanima? Mogoče zaradi strmljenja ljudi k optimizmu in naše prepričanje, da je najboljše potlačiti temačne zgodbe? Dokler ne veš mirneje spiš. A v tem ni rešitve. Zgodovina je učiteljica življenja, zato je potrebno ljudi opozarjati na preteklost ne pa samo na boljšo prihodnost. Potrebno se je spomniti dogodkov holokavsta in vseh drugih genocidov, potrebno je vedeti do česa lahko pripelje obsedenost, pohlep ali absurdno prepričanje že enega samega človeka. Je žival sposobna takšnih grozodejstev, kot so jih doživljali ne samo v taboriščih, ampak tudi na ulici, doma, v trgovini? Mislim, da na to vprašanje sploh ni potrebno odgovoriti, saj se živali ne pobijajo znotraj vrste, pobijajo le druge vrste za lastno preživetje, mi – ljudje - pa počnemo oboje. Pobijamo živali in pobijamo soljudi. Zakaj? Zaradi pohlepa? Za lastno potešitev? Kaj je ravno nas privedlo do tega, da nas kot glavni dve vrednoti ženeta pohlep in sovraštvo do drugih?
 
Večina ljudi ne mara govoriti o temnih straneh naše biti, vendar je ravno to tisto najpomembnejše. Da se zavemo, da ima vsak človek temno plat, nekateri jo v sebi potlačijo, pri nekaterih pa le-ta pride na plan v največjih možnih razsežnostih. Ljudi je treba opozoriti, da nas naša sposobnost mišljenja ne povzdigne nad živali in ostala bitja na Zemlji, k večjemu nas le potiska vedno bolj globlje pod njih.
 
Zgodbo o holokavstu je težko povedati, še težje posredovati naprej in nemogoče pozabiti. Kdor jo vsaj malo pozna, je ne more kar tako izbrisati iz spomina. Tudi meni se po vsem prebranem dogaja, da v vseh grozotah, ki se dogajajo danes, iščem vzporednice z holokavstom. Ko poskušam zgodbo o le-tem posredovati naprej, se ne rada izgovarjam na bolečino, ki jo ob tem občutim, ker vem, da je bolečina mnogo hujša za tiste, ki so holokavst izkusili na svoji koži. Zato bi tudi svoje raziskave rada posvetila vsem Neznanim. Hvala.
 
Vanesa Majcenovič